Novoletna voščila od 2017 do 2024 v moji kreativni delavnici nastajajo po istem oblikovnem kopitu, a vsakič z novim sporočilom in z drugim pripadajočim darilcem.

Naj živi beseda! Naj živi rima! Naj živita pozornost in obdarovanje!

“Draga Eva, ti pa znaš razveseliti, ne, sploh ni ta prave besede, s katero bi se lahko opisalo odpiranje tvojih priponk. Usta na široko odprta, iskrice v očeh – dobesedno, sledi navdušenje in najbolj težka naloga, izbrati. Kako? Če so pa vse tako dobre, vsaka je zgodba zase in prav vse bi imela.”

To so besede Dine Pintarič, ravnateljice Osnovne šole Bistrica, ob prejemu idejnih zasnov. Takole jaz in moji naročniki obdarujemo drug drugega.

Eno je bilo sicer treba izbrati, zgodbo namreč. A prav vsem sodelujočim so iskrice v očeh zasijale ob sloganu, ki se rima na Bistrica: “V glavah znanje, v očeh iskrica”.

Nova celostna podoba je zaživela svoje polno in bogato življenje na tako učinkovit način, kot še ne pomnim. Prisrčni obrazki in igrive črke so zasijale na dopisih, kuvertah, mapah in pohvalah. Na knjižnih kazalih, majicah, bombažnih vrečkah, obešankah za ključe. Razveseljujejo moje srce med vsakim obiskom šole – na oglasnih deskah, napisih na vratih, celo na – mozaiku.

“Projekt mozaika je bil megeneracijsko izpeljan, pri izdelavi so sodelovali učenci, učitelji, že upokojene učiteljice, vodstvo, ženske iz lokalne skupnosti, tržiške likovnice in tržiške mozaičarke. Vsako sredo, dva meseca, smo se povezovali, skupaj ustvarjali, se pogovarjali vse mogoče teme … skratka smo uživali,” je zapisala Urška Ambrožič Potočnik, ki je vihtela taktirko ob izdelavi mozaika. V njenem umetniškem gnezdu smo pred meseci izbirale barvo keramike štiri navdušene duše in danes šolo v Bistrici že krasi lepo delo. V uporabo in občudovanje obiskovalcem šole je bilo predano s prireditvijo, ki si jo je projekt brez dvoma zaslužil.

Kakšno bogato dogajanje! Fantič, ki je z mojega ekrana poletel v šolske prostore v povsem unikatni keramični izvedbi, naj še dolgo razveseljuje. Pripoveduje naj zgodbo o sodelovanju, povezovanju in harmoničnem valovanju idej, ki vse v en glas sporočajo: MAMO TO.

“Hvala, draga Eva, da TE MAMO,” je še zapisala ravnateljica. “Tvoje delo nosi globoko čustveno in profesionalno sporočilo. Iskreno in srčno se veselimo nadaljnjega sodelovanja.”

Tudi jaz!

Zgodi se, da me ideja zaloti sredi plavalnih zamahov, in tako je bilo tudi s to okroglo zgodbo. Tragično pri tem je, da zamisli ni mogoče hitro zabeležiti, in tako včasih visim na boji in si delam skice v glavi. Če gre za besede, je bolj zapleteno – te se do prihoda na kopno rade izmuznejo.

Ampak tule so bile na srečo samo tri. “Bolj okrogle ni.”

Na praznovanje očetovih 80 okroglih let so torej čez dva tedna vabili okrogli podstavki za kozarce. Spodaj podloženi s pluto, zgoraj oplemeniteni z motivi, ki očetu plemenitijo življenje. Sodelovalo je tudi lepo naključje, da ima njegovo ime prikladnih šest črk.

Sedmi september se je torej priklonil Štefanovemu jubileju. Oddaljeni potomci so poleteli čez male in velike luže, bližnji pa smo si vzeli čas za prijetno druženje na sončni strani Ljubelja.

Naj ti zdravje in veselje do življenja predano služita še naprej, dragi oče. Za vse gobe in ribe, ki jih še moraš uzreti, za vse teniške žogice, ki čakajo tvoj odboj, in za vse tiste, ki smo veseli, da te imamo.
Čin čin!

Zbornik ob 130-letnici odprtja soteske Vintgar je veliko delo in pomeni tudi – veliko dela. Široko razpredena mreža ustvarjalcev je zavihala rokave že mesece nazaj in pridno obračala besede, fotografije, vizualne zasnove.

Oblikovalski izziv je predstavljala raznolikost gradiva, ki ga je bilo treba povezati z rdečo nitjo. Vzorec plastnic v različnih barvnih niansah je tako postal tista stalnica, ki povezuje. Omejitve pa so bile predvsem “resolucijske” narave: kakovost fotografij je v veliki meri narekovala njihovo končno velikost.

Ob srečevanju z razkošjem vsebin je v meni prav počasi naraščalo spoštovanje do tega mogočnega prostora, do soteske, ki praznuje. Tudi spoštovanje do dela, ki so ga tam opravile človeške roke od Žumrovih časov do današnjih dni.

Upam in verjamem, da bodo skupni napori avtorjev zbornika prispevali k širšemu zavedanju o tem gorenjskem biseru. Da bo tudi moj ustvarjalni zamah dodal kamenček kakovosti v ta praznični mozaik. In da bo zbornik Skrivnostna soteska vabi lep poklon jubileju, obiskovalcem in vsem, ki s sotesko Vintgar živijo danes.

Nikakor pa ne sme izostati moj poklon urednici Dragici Vesković, ki je goro raznolikih prispevkov uspela preplesti v skladno celoto. Očarali so me njeni poetični naslovi, nabrani na travniku slovenske poezije, ki knjigi poleg visoke informativne vrednosti dodajajo umetniško noto. Bralcu bodo dostavili nekaj praznične vznesenosti, meni kot oblikovalki pa so predstavljali veter v ustvarjalna jadra.

Vesela sem, da sem lahko sodelovala pri tem lepem snovanju, in hvaležna celotni ekipi za prijazno sodelovanje. 360-im stranem bogate vsebine želim srečno pot med bralce. Naj zbornik informira, navdušuje, navdihuje in vabi. V Vintgar, kam pa drugam!

Z Leo in Sandijem smo se povezali z namenom, da promocijskemu stojalu za njihove copatke podelimo čeden videz. Okoliščine pa so prijazno dopuščale, da stopimo še korak nazaj in nadgradimo logotip njune blagovne znamke Loops.

S sloganom, ki hudomušno vabi v domače udobje, smo dodali ščepec humorja, a pri tem nismo zanemarili kakovosti njihovih izdelkov. Z mavričnimi barvami pa namigujemo na igrivost pri izbiri in široko paleto barvnih možnosti.

Svoj par si lahko izbereš na Facebook strani LOOPS copati, v letu 2024 pa bodo na voljo tudi na www.loops.si.

Vem, da nekatere kulture drevesa častijo bistveno bolj kot naša, zahodna. Da žalujejo za padlim mogočnim deblom bolj kot za človekom. In vem, da so drevesa bitja, od katerih se ves čas učim in redno prejemam.

Zato se me je blago dotaknilo naročilo oblikovanja tablic, nekakšnih medalj za naj drevesa. Člani Kulturnega društva Tabor Podbrezje so namreč pod drobnogled vzeli drevesne očake iz svojega okoliša ter njihovo starost, lepoto, pomembnost za kraj. Zmagovalce v posameznih kategorijah bo odslej krasila oznaka, da to deblo in krošnja nista kar tako!

Veljalo bi se pokloniti vsakemu živemu bitju. A dotlej, ko bomo to znali in zmogli, bodo tudi takšni mali koraki v smeri spoštovanja življenja pravi koraki.

Lipa, Bukev in Tepka, čestitke in še na mnoga leta!

Navdušuje me odločitev podjetja A koda plus za oblikovanje serije oglasov. V enem zamahu zasnovati oglasna sporočila za različne medije, formate in različne priložnosti se zdi silno ekonomično v vseh pogledih. Malhica z oglasi je napolnjena in pravi izdelek bo brž pri roki, ko bo potrebno. Vsekakor poteza, vredna posnemanja!

Labodki so glasilo Vrtca Bled. V poletje 2022 so zaplavali v novih, osveženih barvah in dizajnu.

Bralcem so njihovi valovi naplavili množico informacij, vzdušja iz vrtčevskih skupin in zabavnih domislic iz malih ust, ki vedno ogrejejo srca. Tipografska in barvna prenova grafično razbremenjuje strani. Več pozornosti usmerja v fotografije ter besedila, hkrati pa sistemsko podpira koncept številnih skupin, ki se poleg splošnih vsebin predstavljajo na straneh glasila.

“Veliko dobrega imamo pokazati. Skozi stalno strokovno rast smo korenito nadgradili učna okolja za naše otroke, v igralnicah in na igriščih,” je zapisala v uvodniku ravnateljica Vrtca Bled Helena Ule. Naj novi Labodki to kakovost prinašajo tudi v domove malih nadobudnežev.

Robert Levstek je v lokostrelskih krogih poznano ime, povezano s številnimi lovorikami. V sedmih letih aktivnih tekmovanj je ustrelil štiri državne rekorde, lahko preberemo na spletu. Kmalu je spoznal, da je njegovo poslanstvo lokostrelstvo približati čim širši množici ljudi. Ker je to šport za vse generacije, za oba spola, za zdrave, za bolne, za invalide, za ljudi s posebnimi potrebami. Ker je lokostrelstvo olimpijski šport in ga človeštvo pozna že preko 50.000 let in ga “imamo v krvi”.

Robertu je v veselje in čast, da lahko svojo strast do lokostrelstva deli z mladimi nadobudneži – poučuje na šolah. Lok in puščico pa s svojo ekipo poskuša približati vsem generacijam tudi na svoje ustvarjalne načine. Lahko se spoznate z veščino lokostrelstva na srednjeveški način v Veliki Zaki pred vhodom v Camping Bled. Lahko se lokostrelsko preizkusite v prelepi dolini Drage, kjer se v čarobnem gozdu skriva 36 tarč, maket živali. Ali pa si privoščite edinstveno zabavo v obliki Archery wars – hibridom med paintballom, lokostrelstvom in “vojaško” taktiko.

Najboljša lokostrelska dogodivščina torej čaka na vas, podprli pa smo jo z novo celostno grafično podobo in promocijskim letakom. Naj bo vaša lokostrelska izbira zadetek v polno!

Kako spraviti na skupni oblikovni imenovalec oskrbovanje s pitno vodo, odvažanje odpadkov, vzdrževanje cest, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, upravljanje pokopališč …? Tako, da opredelimo nosilna področja, vložimo nekaj truda v sorodnost oblik in se priklonimo višji sili, ko se stvari zložijo v skladno celoto.

V sodelovanju z zaposlenimi smo postavili temeljni kamen nove celostne grafične podobe Komunale Tržič – logotip in slogan – nanj pa postavili še kar nekaj “zidovja”. Abecednik odpadkov z dodanim Razporedom odvoza bo v nabiralnike Tržičanov prinesel jasnost, okolju pa razbremenitev. Dopisi in kuverte bodo podloženi z modrozelenim valovanjem. Položnice bodo še vedno prihajale, a bodo bolj mehko potrkale na denarnico: ostre oblike so se namreč umaknile mehkim valovom, barvno živahnost pa smo popeljali tudi v nove čase. Tudi spletno mesto se prilagaja spremembi in oblači nove barve in slog.

Marsikaj, kar v naših življenjih deluje samodejno, kar se zdi celo samoumevno, a bistveno prispeva k redu in urejenosti, je rezultat pridnih rok delavcev v Komunali Tržič. Ustavimo se za trenutek ob tej misli in jim pošljimo tiho – ali glasno – zahvalo. Da smo si na čistem.