Čeprav sva se poznali že preko Maše – Milena je bila vzgojiteljica moje hčere – naju je na posebno prisrčen način povezalo skupno ustvarjanje knjige. Zadrege pri prvih idejnih zasnovah so privedle do tega, da sva skupaj sedli pred ekran in si nalili čistega vina: risbe morajo prispeti v knjigo cele, od roba do roba. Nič umetniških izrezov in okroglih vogalov. In barve, oh, biti morajo živahne. Je bilo poučno in zabavno in predvsem povezovalno. Pripovedka z ilustracijami otrok je ugledala luč sveta z vsemi detajli otroških mojstrovin, prijateljstvo pa z leti samo pridobiva na žlahtnosti. Naj živi pisani svet otroške domišljije in vzgojiteljice, ki ga znajo ujeti med knjižne platnice!