Glasbena šola Tržič_70 let

V imenitno celoto se je zaokrožila bogata zbirka besedil Bojana Knifica, zavzetost in roka podpore ravnatelja Francija Podlipnika ter Občine Tržič in moje oblikovalsko oko.

Projekt ni bil tak kot vsak. V njem sem na vsakem prelomu srečevala imena, ki so srečevala mene, ko sem v davnih sedemdesetih prihajala v tesne podstrešne sobice na ure flavte in klavirja. S kolesom ali z avtobusom – dolgo na “polovično do Tržiča”, ker sem s svojo neznatnostjo lahko zakrila prava leta. Le izjemoma sem bila pripeljana z avtom in takrat je bil to cenjen privilegij. Ob dolgih urah oblikovalskega procesa, ki si ga takšen projekt zasluži, so se vrstili spomini na tesnobe v duši, ko sem se vzpenjala po stopnicah, nepripravljena na uro, in na veselo dričanje po ograji po opravljenih obveznostih.

Redno se je prebujala hvaležnost ob učiteljskih imenih, ki so meni in mojim hčeram posvečali svoj čas in nas bogatili v disciplini, samozavesti, možganskih povezavah in abstraktnem razmišljanju – kakovostih, ki v življenju pridejo prav na vsakem koraku. Zavedla sem se, da skoraj četrt stoletja, kolikor so moje hčere v seštevku obiskovale glasbeno šolo, ni bilo naključje in ni bilo zaman. Kljub temu, da ne bodo poklicne glasbenice, so prejele ogromno dote za življenje.

70 glasbenih zgodb, v katere je tekstopisec Bojan spretno zapakiral 70 let delovanja Glasbene šole Tržič, bo v veselje vsakemu pravemu Tržičanu. V njih je toliko oseb, ki so zaznamovale tržiško glasbeno dogajanje, in toliko prisrčnih spominjanj, da jih je vredno vzeti v roke. Glasbenim pedagogom pa tudi v bodoče želim veliko poklicnih uspehov, marljivih in nadarjenih učencev, predvsem pa razigranih učnih ur. Srečno stoletnici naproti!