Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič

Tone Pretnar, po katerem knjižnica danes nosi ime, je pred desetletji sem in tja posedal v naši dnevni sobi – spominjam se ga po obvezni prižgani cigareti, pred katero je vedno vljudno vprašal za dovoljenje – in meni, mali Evici, kdaj pa kdaj zložil kak verz. Takrat nisva vedela, ne on ne jaz, da naju bo tok časa ponovno povezal na takšen poseben način.

Knjige so luč, so svetloba, so širjenje zavesti in obzorij. So edinstvena prenosna čarobnost. In pridobivanje znanja naj bi bil lahkoten in veder proces. Da torej nekoliko igrivo razpihamo lučke znanja, se zdi primerna pobuda oz. slogan za hišo knjig in številnih izobraževalnih dogodkov.

Regratov cvet – lučka, sestavljena iz knjig, zgodbo tudi vizualno zaokroža. In pošilja znanje tja, kamor ga ponese piš vetra … Tudi v tvojo torbico, na mizo ali nočno omarico, če le vedoželjno odpreš okno na stežaj.